Lesena lopa - PREŠA
Tradicionalna kmetija Dravsko Ptujskega polja in Haloz je imela na kmečkem dvorišču ali v vinogradu lesen ali zidan objekt v katerem je bila nameščena lesena stiskalnica za grozdje in/ali sadje, pa tudi za shrambo kmečkega orodja. V primeru, da je bila stiskalnica na dvorišču kmetije, so jo običajno hranili v leseni lopi. Če je stala ta lesena stiskalnica v vinogradu-vrhu (Haloze) je običajno bila nameščena v zidanici nad vinsko kletjo. Zidanica je bila večnamenski objekt, manjša kmetijska zgradba, ki je omogočala krajše bivanje družini z živino, v času večjih opravil v vinogradu – čas trgatve. Zidanica je izkazovala statostni simbol in je pričala o trdnosti kmetije. Primerjamo jo lahko z današnjimi „vikendi“.
Opis in risbe prikazujejo način izvedbe-replike tradicionalne lesene ute za hrambo in varovanje lesene stiskalnice-preše. Projekt obnove-revitalizacije Djočanove kmetije je zasnovan tako, da v peti fazi obnove pridobi med drugim tudi prostor za shrambo stiskalnice s postavitvijo tradicionalne lesene preše z vretenom in utežjo. Projekt postavitve preše na dvorišču Etnografskega muzeja v Tržcu bo potekal v dveh fazah oziroma dve poslovni leti ter bo zaključen v letu 2014.
Tradicionalna kmetija Dravsko Ptujskega polja je imela leseno ograjo, ki je služila varovanje premoženja, živali in ljudi ter s raskošnostjo ograje na vzven manifestirala bogastvo in družbeni ugled tega gospodarstva.
Po pričevanju zgodovinskih virov, je vsako kmetijsko gospodarstvo ali koča imelo ograjeno svojo posest – dvorišče, z leseno ograjo, ki je varovala domače živali, da niso mogle zbežati, pa tudi varovala/preprečevala, da ne bi mali otroki zapustili kmečkega dvorišča; 2. Ograje sobile zgrajene iz lesa, običajno, glede na gospodarsko moč kmetije iz pokončnih letev ali vzdolžnih nerobljenih žaganic-desk, ali pa tudi pletene iz vrbovega šibja in 3. Nenazadnje je ograja pomenila tudi statostni simbol ter zaokroževala velikost kmečkega dvorišča.
Cilj projekta:
Zaključiti dvoriščno posest na DJK oziroma Etnografskem muzeju Tržec, kot zgodovinsko kulturno celoto. Kmečkemu dvorišču dati določeno zgodovinsko težo, dnevnega življenskega prostora na katerem so se skozi dan zadrževale domače živali pa tudi ljudje. Ograjen prostor bo prikazoval tradicionalno razporeditev kmečkih (glavnih in pomožnih) stavb na ograjenem kmečkem dvorišču.