Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin. Po Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine nesnovna kulturna dediščina »pomeni prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezani orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Skupnosti in skupine nesnovno kulturno dediščino, preneseno iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino, in zagotavlja občutek za identiteto in neprekinjenost s prejšnjimi generacijami, s čimer spodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti«.
Živa dediščina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostor (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. S tem razvijajo občutek identitete in kontinuitete, kar podpira spoštovanje za kulturno raznovrstnost in človekovo ustvarjalnost.
V skladu z značajem slovenske nesnovne dediščine in strokovnega izrazoslovja razdelimo področje žive dediščine v naslednje zvrsti:
1. ustno izročilo in ljudsko slovstvo,
2. uprizoritve in predstavitve,
3. šege in navade,
4. gospodarska in obrtniška znanja,
5. znanja o okolju,
6. kulturni prostor.
SVEČNICA, s tem dnem se konča 40 dnevni božični čas, pospravijo se jaslice. Svečnica je praznik luči. Je hrepenenje človeka po svetlobi.
Svečnica je ime dobila po svečah, ki so imele v cerkvenem in posvetnem življenju nekoč veliko vlogo, še pomembnejša pa je bila njihova simbolika. Sveča odganja temo in demone, februarski dnevi se začnejo daljšati, na obzorju je že pomlad. Svečnica je praznik luči in je prekrila poganska praznovanja. Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske opisuje, da hodijo koledniki od svetega Miklavža do svečnice iz vsake fare okoli in pojejo.
Podoben praznik so imeli že stari Rimljani. Imenoval so ga luperkalij (Lupercalia) in ga vsako leto februarja slavili kot praznik očiščevanja, v čast Luperku, bogu gozdov, rastlinstva in pastirjev. Po svečnici vstopimo v predpustni čas, čas, ki je namenjen splošnemu veseljačenju in preganjanju demonov, ki bi lahko škodili našim pričakovanjem
Pregovori iz haloškega roba:
Če na svečnico pred od strehe kot od sveče kane, huda zima in dobra letina nastane.
Če je svečnica topla in sončnega vremena, bodo čebele bogate in dobrega plemena.
Če je svečnica topla, sneg prinaša, če je mrzla, ga pa odnaša.
PREDPUSTNI ČAS, v predpustni čas vstopimo takoj po polnoči (03.februarja), ko goduje sv. Blaž, s prireditvijo: S pokom in skokom v pustni čas. Prireditev pripravijo člani Etnografskega društva Tržec in društva Korant iz Lancove vas, izmenjaje. V tem letu pripravljamo prireditev na dvorišču etnografskega muzeja v Tržcu.
Člani Etnografskega društva Tržec negujejo tradicijo preganjanja zlih duhov iz hiš, hlevov in dvorišč. V predpustnem času z glasnim pokanjem bičev naznanjajo obisk prijateljev in domačij ter jim ob tem zaželijo trdnega zdravja njihovi družini in živalim na kmetiji ter da z obilnimi pridelki do vrha napolnijo kašče. 
Vihtenje in pokanje z bičem je zelo zahtevna veščina in ponazarja furmane, ki so vodili živalske vprege ter jim je pri upravljanju le-te bil v pomoč bič. Pokači, so fantje, ki jih odlikuje izredno moč, žilavost in vztrajnost. Bič se vrti z obema rokama, potrebno je veliko vaditi. Veščino pokanja z bičem prenašajo člani na mladi rod preko različnih delavnic in pustnih predstavitev.
Pustne norčije se zaključijo s prehodom pustnega torka v pepelnično sredo, nastopi 40 dnevni post.
OB SVETIH TREH KRALJIH
Večer pred praznikom Gospodovega razglašenja ali sv. treh kraljev je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem, drugi pa pred novim letom), zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev (Gašper, Miha, Boltežar) z letnico novega leta: 20 + G + M + B + 14. vir. To opravilo pri nas opravijo člani društva-koledniki, ki na predvečer praznika, šestega januarja, obiščejo kmetije, po opravljenem obredu se gospodar in gospodinja zahvalita za obisk in dobre želje z darovi, pesem ob sv. treh kraljih, ki jo pojejo koledniki.
Sveti trije kralji v pregovorih Gašper, Miha in Boltežar zaznamujejo vstop v nov letni ciklus, ki ga narava podpira s tem, da se začne dan komaj opazno daljšati.
Pregovor, Haloški rob:
Po treh kraljih se dan podaljša za en kokotov korak.
LIČKANJE
 |
 |
 |
 trzec_koledar.pdf | [ ] | 2804 kB |